Statut

STATUT ODVETNIŠKE ZBORNICE SLOVENIJE

 

(neuradno prečiščeno besedilo)

Neuradno prečiščeno besedilo Statuta Odvetniške zbornice Slovenije obsega:

Statut Odvetniške zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94 z dne 18. 3. 1994),

Sklep o dopolnitvah statuta Odvetniške zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 10/95 z dne 18. 2. 1995),

Sklep o spremembah in dopolnitvah statuta Odvetniške zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 55/96 z dne 4. 10. 1996),

Sklep o spremembah in dopolnitvah statuta Odvetniške zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 4/00 z dne 20. 1. 2000),

Sklep o dopolnitvah statuta Odvetniške zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 13/02 z dne 15. 2. 2002),

Sklep o spremembah in dopolnitvah statuta Odvetniške zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 90/03 z dne 15. 9. 2003),

Sklep o spremembah in dopolnitvah statuta Odvetniške zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 131/04 z dne 6. 12. 2004),

Sklep o spremembah in dopolnitvah Statuta Odvetniške zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 103/11 z dne 16. 12. 2011),

Sklep o spremembah in dopolnitvah Statuta Odvetniške zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 86/13 z dne 22. 10. 2013),

Sklep o dopolnitvi Statuta Odvetniške zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 41/14 z dne 6. 6. 2014),

Sklep o spremembah in dopolnitvah Statuta Odvetniške zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 47/19 z dne 26. 7. 2019).

 

VSEBINA

I. SPLOŠNE DOLOČBE

II. NALOGE ZBORNICE

III. ORGANIZACIJA ZBORNICE

1. Organi zbornice

Skupščina zbornice

Upravni odbor zbornice

Predsednik zbornice

Nadzorni odbor

Disciplinski tožilec

Disciplinska komisija I. stopnje

Disciplinska komisija II. stopnje

Disciplinsko sodišče

2. Območni zbori odvetnikov

3. Zbor odvetniških kandidatov in zbor odvetniških pripravnikov

4. Glavni tajnik in strokovna služba zbornice

IV. SREDSTVA ZA DELO IN FINANČNO POSLOVANJE ZBORNICE

V. POSTOPEK VPISA IN IZBRISA IZ IMENIKA ODVETNIKOV

VI. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV ZBORNICE

VI.a MEDIACIJA V INDIVIDUALNIH DELOVNIH SPORIH MED DELODAJALCI IN ZAPOSLENIMI PRI ODVETNIKU ALI ODVETNIŠKI DRUŽBI

VII. DISCIPLINSKA ODGOVORNOST ODVETNIKOV, ODVETNIŠKIH KANDIDATOV IN ODVETNIŠKIH PRIPRAVNIKOV

Disciplinske kršitve

Zastaranje

Disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo

VIII. STROKOVNO INFORMATIVNA REVIJA ODVETNIŠKE ZBORNICE SLOVENIJE ''ODVETNIK''

IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE


1.člen

Odvetniška zbornica Slovenije (v nadaljevanju: zbornica) je poklicna organizacija odvetnikov, ki opravlja z zakonom določene naloge za delovanje in razvoj odvetništva ter zastopa poklicne in socialne interese svojih članov.

2. člen


Člani zbornice so poleg odvetnikov obvezno tudi odvetniški kandidati in odvetniški pripravniki.

3. člen


Zbornica je pravna oseba.

Zbornico zastopa in predstavlja njen predsednik.


4. člen


Sedež zbornice je v Ljubljani.


5. člen


Pečat zbornice je okrogel z napisom: »Odvetniška zbornica Slovenije – Ljubljana«.


6. člen

Zbornica sodeluje z odvetniškimi organizacijami drugih držav in se povezuje v mednarodne organizacije odvetnikov.


II. NALOGE ZBORNICE


7. člen

Zbornica:
1. spremlja in obravnava problematiko dela odvetnikov;

2. skrbi za skladen razvoj odvetništva;

3. sprejema kodeks odvetniške poklicne etike;

4. sprejema odvetniško tarifo v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje;

5. vodi imenik odvetnikov in poseben imenik odvetnikov tujih državljanov, imenik odvetniških kandidatov in imenik odvetniških pripravnikov, odloča o vpisu v te imenike in o izbrisu iz njih ter izdaja izkaznice odvetnikom, odvetniškim kandidatom in odvetniškim pripravnikom;

6. vodi sezname izkazanih dokazil o sklenjenih pogodbah o vodenju fiduciarnega računa odvetnika

7. odloča o priznanju statusa odvetnika specialista;

8. daje soglasje k prijavi za vpis odvetniške družbe v sodni register in predlaga likvidacijo odvetniške družbe ter sprejema obvestila o ustanovitvi podružnice odvetnika ali odvetniške družbe;;

9. določi začasnega prevzemnika odvetniške pisarne v primerih, določenih z zakonom in s tem statutom;

10. skrbi za strokovno izpopolnjevanje odvetnikov in odvetniških kandidatov;

11. zagotavlja odvetniško pripravniško prakso;

12. zavaruje odvetnika pred odgovornostjo za škodo, ki bi utegnila nastati stranki v zvezi z opravljanjem njegovega poklica;

13. ureja disciplinsko odgovornost odvetnikov, odvetniških kandidatov in odvetniških pripravnikov; določa dejanja, ki pomenijo kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica, ter dejanja, ki pomenijo kršitev dolžnosti vestnega opravljanja dela in prakse v odvetniški pisarni, določa razpon, v mejah katerega se sme izrekati denarna kazen v disciplinskem postopku proti odvetnikom in odvetniškim kandidatom, in ureja postopek pred disciplinsko komisijo;

14. zastopa poklicne in socialne interese svojih članov;

15. skrbi za pravice in interese upokojenih odvetnikov;

16. sklepa kolektivno pogodbo o delovnih razmerjih med delavci in odvetniki;

17. voli svoje predstavnike v volilno telo za izvolitev člana državnega sveta – predstavnika samostojnih poklicev in določi kandidata za izvolitev na to funkcijo;

18. daje mnenje o vsebini in postopku preizkusa iz poznavanja zakona, ki ureja odvetništvo, odvetniške tarife in Kodeksa odvetniške poklicne etike, ki ga predpiše minister, pristojen za pravosodje;

19. opravlja druge naloge, določene z zakonom, s tem statutom in z drugimi splošnimi akti zbornice.

 

III. ORGANIZACIJA ZBORNICE


1. Organi zbornice

8. člen

Organi zbornice so:

- skupščina;

- upravni odbor;

- predsednik zbornice;

- nadzorni odbor;

- disciplinski tožilec;

- disciplinska komisija I. stopnje;

- disciplinska komisija II. stopnje;

- disciplinsko sodišče.

Za opravljanje določenih nalog zbornice skupščina in upravni odbor ustanovita stalne ali začasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.

Skupščina zbornice

9. člen

Skupščina je najvišji organ zbornice.

Skupščino zbornice sestavljajo vsi odvetniki.

Odvetniški kandidati in odvetniški pripravniki sodelujejo pri delu skupščine brez pravice glasovanja.

10. člen

Skupščina zbornice:

1. sprejema statut zbornice;

2. sprejema kodeks odvetniške poklicne etike;

3. sprejema odvetniško tarifo;

4. sprejema poslovnik o svojem delu;

5. sprejema finančni načrt in potrjuje zaključni račun zbornice;

6. sprejema pravilnik o finančnem poslovanju zbornice, pravilnik o vzajemni pomoči, pravilnik o strokovnem izpopolnjevanju odvetnikov in odvetniških kandidatov in druge splošne akte zbornice, razen tistih, ki jih po tem statutu ali po posebnem pooblastilu skupščine sprejema upravni odbor zbornice;

7. odloča o vstopu zbornice v mednarodne odvetniške organizacije in o izstopu iz njih;

8. voli in razrešuje predsednika zbornice in dva podpredsednika zbornice;

9. voli in razrešuje člane nadzornega odbora;

10. voli in razrešuje mediatorje za mediacijo pri zbornici;

11. voli in razrešuje disciplinskega tožilca in njegove namestnike, predsednika in člane disciplinskih komisij I. in II. stopnje ter člane disciplinskega sodišča izmed odvetnikov in njihove namestnike;

12. voli predstavnike zbornice v volilno telo za izvolitev člana državnega sveta – predstavnika samostojnih poklicev in določa kandidata za to funkcijo;

13. imenuje in razrešuje člane komisij in odborov, ki jih ustanovi kot svoja delovna telesa;

14. odloča o višini vpisnine, članarine in drugih prispevkov zbornici in območnim zborom;

15. obravnava poročilo o delu upravnega odbora zbornice in poročilo nadzornega odbora;

16. obravnava problematiko dela odvetnikov in druga vprašanja, ki se nanašajo na opravljanje odvetništva, na skladen razvoj odvetništva, na položaj in na materialne pogoje odvetnikov, odvetniških kandidatov in odvetniških pripravnikov;

17. obravnava druga vprašanja v okviru nalog zbornice, določenih z zakonom, s tem statutom in z drugimi splošnimi akti zbornice.

11. člen

Skupščina se skliče po potrebi, najmanj pa enkrat letno.

12. člen

Skupščino skliče upravni odbor zbornice na svojo pobudo ali na zahtevo enega ali več območnih zborov odvetnikov.

Območni zbor odvetnikov, ki zahteva sklic skupščine, mora predložiti upravnemu odboru zbornice pisno zahtevo s predlogom za dnevni red.

Upravni odbor zbornice mora sklicati skupščino v 30 dneh po prejeti zahtevi. Po preteku tega roka lahko skliče skupščino predlagatelj.

13. člen

Sklic skupščine s predlogom dnevnega reda mora biti poslan članom zbornice najmanj 15 dni pred dnem, določenim za začetek dela skupščine. Sklicu mora biti priloženo gradivo za delo skupščine.

14. člen

Skupščina je sklepčna, če je navzoča najmanj ena tretjina odvetnikov.

Če po preteku časa, določenega za začetek dela skupščine ni navzoča ena tretjina odvetnikov, odloži predsednik zbornice začetek dela skupščine za pol ure. Po preteku tega časa je skupščina sklepčna ne glede na število navzočih odvetnikov.

15. člen

Skupščina sklepa z večino glasov navzočih odvetnikov.

Glasovanje je javno, če ni s tem statutom ali s poslovnikom o delu skupščine drugače določeno.

16. člen

Delo skupščine vodi delovno predsedstvo, ki ga izvoli skupščina na predlog predsednika zbornice.

Delovno predsedstvo sestavljajo predsednik, dva člana in zapisnikar.

Do izvolitve delovnega predsedstva vodi delo skupščine predsednik zbornice.

17. člen

Skupščina s tajnim glasovanjem voli in razrešuje predsednika in dva podpredsednika, člane nadzornega odbora, disciplinskega tožilca in njegove namestnike, predsednika in člane disciplinskih komisij, člane disciplinskega sodišča in njihove namestnike ter predstavnike zbornice v volilno telo za izvolitev člana državnega sveta – predstavnika samostojnih poklicev. S tajnim glasovanjem tudi določi kandidata za člana državnega sveta – predstavnika samostojnih poklicev.


18. člen

Postopek kandidiranja vodi kandidacijska komisija, ki jo imenuje upravni odbor zbornice.

Kandidacijska komisija ima predsednika in dva člana.

19. člen

Kandidate predlagajo območni zbori odvetnikov.

Kandidacijska komisija najpozneje v 60 dneh pred volitvami obvesti območne zbore odvetnikov o začetku kandidacijskega postopka in jih pozove, naj ji najpozneje v 30 dneh pošljejo predloge kandidatur.

Kandidacijska komisija sestavi liste kandidatov na podlagi vseh prejetih predlogov kandidatur.

Na listi kandidatov mora biti najmanj toliko kandidatov, kolikor jih je treba izvoliti.

20. člen

Volitve vodi volilna komisija, ki jo imenuje skupščina na predlog delovnega predsedstva.

Volilna komisija ima predsednika in štiri člane.

21. člen

Glasuje se z glasovnicami.

Če je na listi toliko kandidatov, kolikor jih je treba izvoliti, se glasuje o listi kot celoti. Glasuje se tako, da se na glasovnici obkroži beseda »za« ali »proti«. Lista je izglasovana, če se je zanjo izrekla večina članov skupščine, ki so oddali veljavne glasovnice.

Če je na listi več kandidatov, kot jih je treba izvoliti, se glasuje o posameznih kandidatih na listi. Glasuje se tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom in priimkom kandidata, za katerega se želi glasovati. Glasuje se lahko za največ toliko kandidatov, kolikor jih je treba izvoliti. Izvoljeni so kandidati, ki so dobili največ glasov. Če sta zadnja dva kandidata, ki prideta v poštev za izvolitev, dobila enako število glasov, odloči o izvolitvi med njima žreb.

Glasovnica ni veljavna, če ni izpolnjena, če je glasovalec glasoval za več kandidatov, kot jih je treba izvoliti, ali če se iz nje ne da razbrati volje glasovalca.

22. člen

Če članu organa zbornice ali njegovemu namestniku ali predstavniku zbornice v volilnem telesu za izvolitev člana državnega sveta – predstavnika samostojnih poklicev predčasno preneha mandat, se opravijo nadomestne volitve.

Nadomestne volitve se ne opravijo, če je do izteka mandatne dobe preostalo manj kot šest mesecev, razen če bi bilo brez izvolitve novega člana ali njegovega namestnika onemogočeno delo organa.

23. člen

Članu organa zbornice, njegovemu namestniku in predstavniku zbornice v volilnem telesu za izvolitev člana državnega sveta – predstavnika samostojnih poklicev predčasno preneha mandat:

- če se izbriše iz imenika odvetnikov;

- če mu opravljanje odvetniškega poklica miruje ali ga iz opravičenih razlogov dalj časa ne more opravljati;

- če odstopi;

- če je razrešen.

24. člen

Razrešitev lahko predlagajo predlagatelji kandidatur.

Tisti, za katerega se predlaga razrešitev, mora biti obveščen o predlogu za razrešitev in mu mora biti omogočeno, da se pred odločanjem o razrešitvi izjavi o navedbah v predlogu.

O razrešitvi se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda »za« ali »proti«. Razrešitev je izglasovana, če se je zanjo izrekla večina članov volilnega telesa, ki so oddali veljavne glasovnice.

25. člen

Skupščina podrobneje uredi svoje delo s poslovnikom.


Upravni odbor zbornice



26. člen

Upravni odbor vodi delo in poslovanje zbornice. Delo upravnega odbora vodi predsednik zbornice.

27. člen

Upravni odbor sestavljajo predstavniki območnih zborov. Vsak zbor ima na vsakih začetih 100 članov po enega predstavnika. Predstavniki območnih zborov so voljeni za dobo treh let.

Območni zbori izvolijo svojega predstavnika v upravni odbor in predlagajo kandidate za predsednika in dva podpredsednika Odvetniške zbornice Slovenije najkasneje do konca oktobra tistega leta, v katerem dotedanjim članom upravnega odbora poteče mandat.

Na istem zboru lahko območni zbori predlagajo tudi kandidate za predsednika in dva podpredsednika Odvetniške zbornice Slovenije izmed vseh članov Odvetniške zbornice Slovenije.

Volitve so tajne.

Tako izvoljeni člani upravnega odbora nastopijo funkcijo z dnem izvolitve predsednika in dveh podpredsednikov Odvetniške zbornice Slovenije.

Kandidate za predsednika in oba podpredsednika lahko predlaga tudi upravni odbor.



28. člen

Upravni odbor:

1. sklicuje skupščino zbornice in pripravlja gradivo za skupščino;

2. izvršuje sklepe skupščine zbornice;

3. določa predloge statuta, kodeksa odvetniške poklicne etike in drugih splošnih aktov zbornice, ki jih sprejema skupščina zbornice;

4. določa predlog finančnega načrta in sprejema zaključni račun zbornice;

5. vodi finančno poslovanje in upravlja sredstva zbornice;

6. predlaga skupščini zbornice višino vpisnine, članarine in drugih prispevkov zbornici in območnim zborom ter višino vzajemne pomoči;

7. sklepa pogodbe o zavarovanju odvetnikov pred odgovornostjo za škodo, ki bi utegnila nastati stranki v zvezi z opravljanjem odvetniškega poklica, in določa višino odvetnikovega zavarovalnega prispevka zbornici;

8. v skladu z odvetniško tarifo odloča o vrednosti točke in daje pojasnila o uporabi odvetniške tarife;

9. odloča v upravnem postopku o vpisih v imenik odvetnikov, v poseben imenik odvetnikov tujih državljanov, v imenik odvetniških kandidatov in v imenik odvetniških pripravnikov ter o izbrisih iz teh imenikov;

10. sprejema pravilnik o merilih za ugotavljanje primernosti poslovnih prostorov in opreme, potrebnih za opravljanje odvetniškega poklica;

11. sprejema pravilnik o vodenju imenika odvetnikov, posebnega imenika odvetnikov tujih državljanov, imenika odvetniških kandidatov in imenika odvetniških pripravnikov;

12. sprejema pravilnik o mediaciji pri zbornici v individualnih delovnih sporih med delodajalci in zaposlenimi pri odvetniku ali odvetniški družbi;

13. odloča o zahtevi za priznanje statusa odvetnika specialista;

14. daje soglasje k prijavi za vpis odvetniške družbe v sodni register ter sprejema obvestila o ustanovitvi podružnice odvetnika ali odvetniške družbe;

15. predlaga likvidacijo odvetniške družbe;

16. določi začasnega prevzemnika odvetniške pisarne, če se odvetnik, ki mu opravljanje odvetniškega poklica miruje, ali odvetnik, ki iz opravičenih razlogov dalj časa ne more opravljati odvetniškega poklica, sam ne dogovori z drugim odvetnikom za splošno substitucijo ali za začasen prevzem pisarne;

17. določi začasnega prevzemnika odvetniške pisarne odvetniku, ki mu je med disciplinskim postopkom začasno prepovedano opravljanje odvetniškega poklica;

18. določi prevzemnika odvetniške pisarne umrlega odvetnika ali odvetnika, ki mu je prenehala pravica do opravljanja odvetniškega poklica;

19. zagotovi pripravniško mesto pri odvetniku ali v odvetniški družbi odvetniškemu pripravniku, ki si sam ne uspe zagotoviti pripravniške prakse v odvetniški pisarni;

20. imenuje in razrešuje člane komisije za strokovno izpopolnjevanje ter člane drugih komisij in odborov, ki jih ustanovi kot svoja delovna telesa;

21. imenuje predsednika in člana komisije za preizkus iz poznavanja zakona, ki ureja odvetništvo, odvetniške tarife in Kodeksa odvetniške poklicne etike, ter njihove namestnike;

22. daje mnenje iz 18. točke 7. člena tega statuta;

23. sprejema programe strokovnega izpopolnjevanja odvetnikov in odvetniških kandidatov;

24. obravnava problematiko dela odvetnikov in druga vprašanja, ki se nanašajo na opravljanje odvetništva, na skladen razvoj odvetništva, na položaj in na materialne pogoje odvetnikov, odvetniških kandidatov in odvetniških pripravnikov;

25. potrjuje pravila zbora odvetniških kandidatov in zbora odvetniških pripravnikov;

26. predlaga kandidata za člana sodnega sveta iz vrst odvetnikov;

27. odloča o podelitvi častne diplome o odvetništvu;

28. obravnava pritožbe v zvezi z delom odvetnikov, odvetniških kandidatov in odvetniških pripravnikov in predlaga disciplinskemu tožilcu uvedbo disciplinskega postopka;

29. sprejema pravilnik o organizaciji strokovne službe zbornice, o sistemizaciji delovnih mest in o delovnih razmerjih delavcev strokovne službe zbornice;

30. imenuje in razrešuje člane uredništva ter odgovornega urednika strokovno-informativne revije Odvetniške zbornice Slovenije ODVETNIK, po postopku in na način določen v 92. a členu statuta;

31. imenuje glavnega tajnika zbornice;

32. odloča o sklenitvi delovnih in pogodbenih razmerij z delavci strokovne službe zbornice;

33. odloča o sklenitvi drugih pogodb;

34. opravlja druge naloge, določene s tem statutom in z drugimi splošnimi akti zbornice.

29. člen

Seje upravnega odbora sklicuje in vodi predsednik zbornice.

Seja je sklepčna, če je navzoča večina članov upravnega odbora.

Upravni odbor sprejema sklepe z večino glasov navzočih članov.

30. člen

Kadar upravni odbor obravnava vprašanja, ki se nanašajo na delo in položaj odvetniških kandidatov ali odvetniških pripravnikov, predsednik zbornice povabi na sejo predstavnika zbora odvetniških kandidatov oziroma zbora odvetniških pripravnikov.

Predsednik zbornice


31. člen

Predsednik zbornice in dva podpredsednika se izvolijo za dobo treh let.

32. člen

Predsednik zbornice:

1. zastopa in predstavlja zbornico;

2. izvršuje sklepe skupščine in upravnega odbora zbornice;

3. sprejema prisege odvetnikov pred vpisom v imenik odvetnikov;

4. izdaja izkaznice odvetnikom, odvetniškim kandidatom in odvetniškim pripravnikom;

5. določi odvetnika za zastopanje stranke, ki zaradi posebnosti svojega primera sama ne more dobiti odvetnika;

6. odobrava izplačila denarnih zneskov do vrednosti v višini 10.000 točk po odvetniški tarifi;

7. v nujnih primerih ukrepa v zadevah iz pristojnosti upravnega odbora zbornice, o čemer je dolžan obvestiti člane upravnega odbora v 15 dneh;

8. opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti upravni odbor;

9. opravlja druge naloge v skladu z zakonom, ki ureja odvetništvo, in tem statutom.

33. člen

Če je predsednik zbornice odsoten ali zadržan, ga nadomešča eden od podpredsednikov ali kak drug član upravnega odbora, ki ga določi predsednik.

Nadzorni odbor



34. člen

Nadzorni odbor ima tri člane, ki jih izvoli skupščina zbornice za tri leta.

Predsednika nadzornega odbora in njegovega namestnika izvoli nadzorni odbor izmed svojih članov.

35. člen

Nadzorni odbor nadzoruje finančno poslovanje zbornice.

Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno pregleda finančno poslovanje in premoženjsko stanje zbornice in o tem poroča upravnemu odboru in skupščini.

Nadzorni odbor pregleda zaključni račun in sestavi poročilo za skupščino.

Disciplinski tožilec



36. člen

Disciplinskega tožilca in pet njegovih namestnikov izvoli skupščina zbornice za tri leta.

37. člen

Disciplinski tožilec zahteva uvedbo disciplinskega postopka in zastopa disciplinsko obtožbo pred disciplinsko komisijo in disciplinskim  sodiščem.

Disciplinski tožilec zavrže prijavo, če iz same prijave izhaja, da naznanjeno dejanje ni disciplinska kršitev, če je disciplinski postopek zastaran, če ni mogoče utemeljeno sklepati, da je odvetnik kršil svojo dolžnost pri opravljanju odvetniškega poklica, ali če gre za dejanje majhnega pomena in prijavitelju niso nastale škodljive posledice.

 

 

Disciplinska komisija I. stopnje


38. člen

Predsednika in petnajst članov disciplinske komisije prve stopnje izvoli skupščina zbornice za dobo treh let.

Posamezni senat disciplinske komisije prve stopnje sestavljajo predsednik in dva člana.

Enega člana za senat disciplinske komisije prve stopnje izbere predsednik disciplinske komisije prve stopnje iz liste petih članov, ki jih za posamezno komisijo imenuje minister, pristojen za pravosodje.

39. člen

Disciplinska komisija I. stopnje vodi postopek in odloča v disciplinskih zadevah zoper odvetnika, odvetniškega kandidata in odvetniškega pripravnika, razen v zadevah, v katerih je po zakonu pristojno odločati disciplinsko sodišče.

Disciplinska komisija I. stopnje odloča v senatu treh članov.

Disciplinska komisija II. stopnje


40. člen

Predsednika in petnajst članov disciplinske komisije druge stopnje izvoli skupščina zbornice za dobo treh let.

Posamezni senat disciplinske komisije druge stopnje sestavljajo predsednik in dva člana.

Enega člana za senat disciplinske komisije druge stopnje izbere predsednik disciplinske komisije druge stopnje iz liste petih članov, ki jih za posamezno komisijo imenuje minister, pristojen za pravosodje.

41. člen

Disciplinska komisija II. stopnje odloča o pritožbah zoper odločbe disciplinske komisije I. stopnje.

Disciplinska komisija II. stopnje odloča v senatu treh članov.



Disciplinsko sodišče



42. člen

Disciplinsko sodišče sestavljajo dva sodnika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in trije odvetniki ter njihovi namestniki.

Tri člane disciplinskega sodišča in njihove namestnike izmed odvetnikov izvoli skupščina zbornice za dve leti.

43. člen

Disciplinsko sodišče odloča o zadevah zaradi kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica in kršitev dolžnosti vestnega opravljanja dela in prakse v odvetniški pisarni, zaradi katerih je mogoče odvzeti pravico opravljati odvetniški poklic, delo oziroma prakso v odvetniški pisarni.

Disciplinsko sodišče odloča v senatu petih članov. Predsednik senata je sodnik.

2. Območni zbori odvetnikov


44. člen

Območni zbori odvetnikov se oblikujejo za območja sodnih okrožij:

- Celjski območni zbor odvetnikov za območje sodnega okrožja Celje,

- Dolenjski območni zbor odvetnikov za območje sodnega okrožja Novo mesto,

- Gorenjski območni zbor odvetnikov za območje sodnega okrožja Kranj,

- Koprski območni zbor odvetnikov za območje sodnega okrožja Koper,

- Krški območni zbor odvetnikov za območje sodnega okrožja Krško,

- Ljubljanski območni zbor odvetnikov za območje sodnega okrožja Ljubljana,

- Mariborski območni zbor odvetnikov za območje sodnega okrožja Maribor,

- Novogoriški območni zbor odvetnikov za območje sodnega okrožja Nova Gorica,

- Pomurski območni zbor odvetnikov za območje sodnega okrožja Murska Sobota,

- Ptujski območni zbor odvetnikov za območje sodnega okrožja Ptuj,

- Slovenjegraški območni zbor za območje sodnega okrožja Slovenj Gradec.

45. člen

Območni zbor odvetnikov sestavljajo odvetniki z območja zbora ter odvetniški kandidati in odvetniški pripravniki, ki delajo pri njih.

Članstvo v območnem zboru odvetnikov je obvezno.

Odvetniški kandidati in odvetniški pripravniki sodelujejo pri delu območnega zbora odvetnikov brez pravice glasovanja.

46. člen

Območni zbor odvetnikov:

1. sprejema pravila o svoji organizaciji in delu;

2. voli in razrešuje predsednika in člane izvršilnega odbora zbora, ter člana oziroma člane upravnega odbora;

3. predlaga kandidate za člane organov zbornice, kandidate za člane mediacije pri zbornici, kandidate za predstavnike zbornice v volilno telo za izvolitev člana državnega sveta – predstavnika samostojnih poklicev in kandidata zbornice za izvolitev na to funkcijo ter kandidata za člana sodnega sveta iz vrst odvetnikov;

4. obravnava problematiko dela odvetnikov in druga vprašanja, ki se nanašajo na opravljanje odvetništva, na skladen razvoj odvetništva, na položaj in na materialne pogoje odvetnikov, odvetniških kandidatov in odvetniških pripravnikov na območju zbora, obvešča o teh vprašanjih upravni odbor in skupščino zbornice ter jima daje predloge in pobude za reševanje teh vprašanj;

5. obravnava gradiva za skupščino zbornice;

6. sodeluje pri izvajanju programov zbornice za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe odvetnikov in odvetniških kandidatov in organizira strokovno izpopolnjevanje svojih članov;

7. daje v postopku za vpis v imenik odvetnikov, odvetniških kandidatov ali odvetniških pripravnikov mnenje o tem, ali je predlagatelj, ki živi in dela na območju zbora, vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica;

8. daje v postopku za vpis v imenik odvetnikov mnenje o tem, ali ima predlagatelj, ki želi opravljati odvetniški poklic na območju zbora, primerne prostore in opremo, ki so potrebni za opravljanje odvetniškega poklica;

9. obravnava pritožbe v zvezi z delom odvetnikov, odvetniških kandidatov in odvetniških pripravnikov in predlaga disciplinskemu tožilcu uvedbo disciplinskega postopka;

10. določa prispevek za stroške dela zbora in ga tudi zbira;

11. določa in sporoča pristojnemu sodišču razpored odvetnikov na svojem območju, po katerem opravljajo dolžnost predstavnika zbornice pri preiskavi odvetniške pisarne;

12. imenuje komisijo za uničenje spisov;

13. opravlja druge naloge, ki jih določi s svojimi pravili v okviru nalog zbornice.

Mnenje iz 7. točke prejšnjega odstavka, ki je pisno, tajno in obrazloženo, sprejme izvršilni odbor območnega zbora.

3. Zbor odvetniških kandidatov in zbor odvetniških pripravnikov

47. člen

Pri zbornici se oblikuje zbor odvetniških kandidatov in zbor odvetniških pripravnikov.

Zbor odvetniških kandidatov sestavljajo vsi odvetniški kandidati, ki so vpisani v imenik odvetniških kandidatov, zbor odvetniških pripravnikov pa vsi odvetniški pripravniki, ki so vpisani v imenik odvetniških pripravnikov.

48. člen

Zbora obravnavata vprašanja, ki se tičejo dela in položaja odvetniških kandidatov, oziroma vprašanja, ki se tičejo opravljanja odvetniške pripravniške prakse in položaja odvetniških pripravnikov, ter dajeta upravnemu odboru in skupščini zbornice predloge in pobude za urejanje teh vprašanj.

49. člen

Vsak zbor ima predsednika, lahko pa tudi izvršilni odbor.

Zbora sprejemata pravila o svojem delu, ki jih potrdi upravni odbor zbornice.

4. Glavni tajnik in strokovna služba zbornice



50. člen

Glavni tajnik zbornice vodi strokovno službo zbornice, skrbi za pripravo gradiva za delo upravnega odbora in skupščine zbornice in za koordinacijo dela organov zbornice.

51. člen

Glavnega tajnika imenuje in razrešuje upravni odbor zbornice.

Glavni tajnik zbornice se imenuje za nedoločen čas.


52. člen

Za glavnega tajnika je lahko imenovan, kdor ima štiri leta praktičnih izkušenj kot univerzitetni diplomirani pravnik, od tega najmanj eno leto po opravljenem pravniškem državnem izpitu pri odvetniku ali odvetniški družbi, v rednem delovnem razmerju, sklenjenim s pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom.

Glavni tajnik zbornice je lahko pri zbornici v delovnem ali pogodbenem razmerju.



53. člen

Organizacijo strokovne službe zbornice, sistemizacijo delovnih mest in delovna razmerja delavcev v strokovni službi zbornice ureja pravilnik, ki ga sprejme upravni odbor zbornice.

Delovna razmerja delavcev v strokovni službi zbornice se urejajo v skladu s splošno kolektivno pogodbo za negospodarstvo.

O sklenitvi delovnih in pogodbenih razmerij z delavci strokovne službe zbornice odloča upravni odbor zbornice.


IV. SREDSTVA ZA DELO IN FINANČNO POSLOVANJE ZBORNICE


54. člen

Prihodki zbornice so:

- vpisnine odvetnikov, odvetniških kandidatov in odvetniških pripravnikov;

- članarine in drugi prispevki odvetnikov, odvetniških kandidatov in odvetniških pripravnikov;

- denarne kazni, izrečene v disciplinskem postopku zoper odvetnike in odvetniške kandidate;

- darila in volila;

- obresti in drugi prihodki.

55. člen

Finančno poslovanje zbornice ureja pravilnik o finančnem poslovanju zbornice, ki ga sprejme skupščina zbornice.

 

V. POSTOPEK VPISA IN IZBRISA IZ IMENIKA ODVETNIKOV

 

55.a člen

Za vodenje upravnega postopka do izdaje odločbe upravni odbor zbornice pooblasti osebo, zaposleno na zbornici, ki izpolnjuje za vodenje postopka predpisane pogoje.

 

56. člen

Kdor želi opravljati odvetniški poklic ali delo v odvetniški pisarni kot odvetniški kandidat ali odvetniško pripravniško prakso, vloži pri upravnem odboru zbornice predlog za vpis v imenik odvetnikov, odvetniških kandidatov ali odvetniških pripravnikov.

Predlogu mora priložiti dokazila o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev in življenjepis.

Aktivno znanje slovenskega jezika predlagatelj dokazuje z diplomo pravne fakultete, pridobljene v Republiki Sloveniji, z zaključnim spričevalom srednje šole s slovenskim učnim jezikom ali s spričevalom javnega izobraževalnega zavoda, da aktivno obvlada slovenski jezik.

 

57. člen

Upravni odbor zbornice pred odločitvijo o predlogu za vpis v imenik odvetnikov, odvetniških kandidatov ali odvetniških pripravnikov zahteva od izvršilnega odbora območnega zbora odvetnikov, na katerega območju predlagatelj živi in dela, mnenje o tem, ali je predlagatelj vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica.

58. člen

Upravni odbor zbornice pred odločitvijo o predlogu za vpis v imenik odvetnikov zahteva od območnega zbora odvetnikov, na katerega območju želi predlagatelj opravljati odvetniški poklic, mnenje o tem, ali ima predlagatelj poslovni prostor in opremo, ki sta potrebna in primerna za opravljanje odvetniškega poklica v skladu s pravilnikom o merilih za ugotavljanje primernosti poslovnih prostorov in opreme, potrebnih za opravljanje odvetniškega poklica.

Pregled poslovnih prostorov in opreme, ki so potrebni in primerni za opravljanje odvetniškega poklica, v skladu s prejšnjim odstavkom opravi komisija, ki jo za svoje območje izvoli območni zbor odvetnikov v skladu s svojimi pravili.

59. člen

Mnenje iz prejšnjega člena da pristojni območni zbor odvetnikov tudi v primeru, kadar odvetnik namerava preseliti sedež odvetniške pisarne, in na zahtevo upravnega odbora zbornice v primeru, ko je mogoče utemeljeno sklepati, da odvetnik nima na razpolago poslovnih prostorov in opreme, potrebne in primerne za opravljanje odvetniškega poklica.

59.a člen

Pobudo za uvedbo postopka o izbrisu odvetnika iz imenika odvetnikov lahko poda pristojni območni zbor odvetnikov, disciplinski organ, komisija za etična vprašanja in častno razsodišče zbornice.

Upravni odbor zbornice lahko začne postopek izbrisa odvetnika iz imenika odvetnikov tudi na lastno pobudo.

Disciplinski postopek, ki je v teku zoper odvetnika, ni ovira za uvedbo, tek in zaključek upravnega postopka za izbris odvetnika iz imenika odvetnikov.

59.b člen

Pogoj za izbris odvetnika iz imenika odvetnikov v primeru, ko odvetnik več kot eno leto brez opravičenega razloga ne opravlja odvetniškega poklica, je izpolnjen:

– če odvetnik več kot eno leto v svojih poslovnih prostorih ali na kakšen drug način ni dostopen svojim strankam ali če stranke ali sodišče z njim ne morejo vzpostaviti običajne redne komunikacije, ali

– če zbornica več kot eno leto z odvetnikom ni mogla vzpostaviti običajne redne komunikacije (npr. če odvetnik ne dviga poštnih pošiljk, ni dosegljiv na telefon, fax, elektronsko pošto ipd.), ali

– če se odvetnik več kot eno leto kljub vsaj dvema pisnima pozivoma zbornice ne odzove in ne izpolni kakšnih utemeljenih nedenarnih zahtev zbornice, ali

– če odvetnik več kot eno leto na banki nima odprtega transakcijskega ali fiduciarnega računa, ali

– v drugih primerih, ki kažejo na to, da odvetnik svojega poklica ne opravlja več.

Pred izdajo odločbe o izbrisu iz imenika odvetnikov na podlagi prejšnjega odstavka poda mnenje pristojni območni zbor odvetnikov.

59.c člen

Pogoj za izbris odvetnika iz imenika odvetnikov v primeru, ko odvetnik nima opreme in prostorov, potrebnih in primernih za opravljanje odvetniškega poklica, je izpolnjen:

– če odvetnik več kot šest mesecev nima na razpolago opreme in prostorov, ki so potrebni in primerni za opravljanje odvetniškega poklica, ali

– če odvetnik zbornici kljub pisni zahtevi v roku treh mesecev ne predloži zapisnika pristojne komisije zbornice, v katerem se potrjuje, da oprema in poslovni prostori, ki jih uporablja, izpolnjujejo pogoje, določene v pravilniku, ki ureja merila in postopek za ugotavljanje primernosti poslovnih prostorov in opreme, potrebne za opravljanje odvetniškega poklica, ali

– v drugih primerih, ki kažejo na to, da odvetnik za opravljanje odvetniškega poklica nima primerne opreme in prostorov.

Pred izdajo odločbe o izbrisu iz imenika odvetnikov na podlagi prejšnjega odstavka poda mnenje pristojni območni zbor odvetnikov.

 

59.ca člen

V postopku izbrisa odvetnika iz imenika odvetnikov iz razloga, ko odvetnik ni več vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica, se utemeljeno sklepa, da odvetnik odvetniškega poklica ne opravlja vestno in pošteno zlasti:

– če je odvetnik v obdobju zadnjih osmih let storil najmanj pet hujših disciplinskih kršitev, ali če je storil štiri hujše in dve lažji disciplinski kršitvi, ali tri hujše in štiri lažje disciplinske kršitve, ali

– če odvetnik v obdobju zadnjih štirih let ni prostovoljno izpolnil najmanj dveh odločb disciplinskih organov zbornice, čeprav je v tem razdobju prejel vsaj dva pisna opomina zbornice z opozorilom na izbris iz imenika odvetnikov, ali

– če odvetnik kljub prejemu vsaj dveh pisnih opominov zbornice z opozorilom na izbris iz imenika odvetnikov ni poravnal zapadlih obveznosti zbornici (članarina, denarne kazni, zavarovalnina, zamudne obresti in druge obveznosti odvetnika do zbornice) v višini več kot 2.000 eurov, ali

– če je zoper odvetnika začet stečajni postopek.

Pred izdajo odločbe o izbrisu iz imenika odvetnikov na podlagi prejšnjega odstavka poda mnenje pristojni območni zbor odvetnikov.

(11)

59.č člen

V postopku izbrisa iz imenika odvetnikov se poleg razlogov za izbris odvetnika iz imenika upošteva tudi teža kršitev in njene posledice, stopnja odgovornosti, predhodno ravnanje odvetnika, morebitni predhodno uvedeni in ustavljeni postopki izbrisa odvetnika iz imenika, odvetnikova pripravljenost, da se posledice, ki so razlog za izbris po tem statutu, čim prej odpravijo, in druge okoliščine primera.

59.d člen

Odvetnika se na podlagi odločbe o izbrisu iz imenika odvetnikov izbriše potem, ko odločba postane pravnomočna.

 

 

VI. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV ZBORNICE


60. člen

Člani zbornice imajo pravice in dolžnosti, ki jih določa zakon, ta statut in drugi splošni akti zbornice.

61. člen

Odvetniki imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu skupščine zbornice in območnega zbora odvetnikov.

Odvetniki imajo pravico voliti in biti voljeni v organe zbornice in v volilno telo za izvolitev člana državnega sveta – predstavnika samostojnih poklicev ter pravico določati kandidata in kandidirati za člana državnega sveta – predstavnika samostojnih poklicev.

Za delo v organih zbornice se lahko določi nadomestilo oziroma nagrada. Obseg in višino nadomestila oziroma nagrade določi skupščina.

62. člen

Odvetniški kandidati in odvetniški pripravniki imajo pravico sodelovati pri delu organov zbornice in pri delu območnega zbora odvetnikov na način, določen s tem statutom.

Odvetniški kandidati in odvetniški pripravniki imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu zbora odvetniških kandidatov oziroma zbora odvetniških pripravnikov.

Odvetniški kandidati in odvetniški pripravniki imajo pravico voliti in biti voljeni v organe zbora odvetniških kandidatov oziroma zbora odvetniških pripravnikov.

63. člen

Kandidati za vpis v imenik odvetnikov so pred vpisom v imenik odvetnikov dolžni plačati vpisnino v višini 3.000 EUR. Znesek vpisnine 3.000 EUR se zniža za znesek, ki ga je posameznik že plačal ob vpisu v imenik odvetniških pripravnikov in imenik odvetniških kandidatov. Če posameznik, ki ni več odvetnik, želi ponovno opravljati odvetniški poklic, mu ob vpisu v imenik odvetnikov vpisnine ni treba plačati ponovno.

Kandidati za vpis v imenik odvetniških pripravnikov in kandidati za vpis v imenik odvetniških kandidatov so pred vpisom v imenik odvetniških kandidatov ali odvetniških pripravnikov dolžni plačati vpisnino, ki jo določi skupščina zbornice.

Člani zbornice so dolžni plačevati zbornici članarino in druge prispevke, ki jih določi skupščina zbornice. Člani območnega zbora odvetnikov so dolžni plačevati prispevek za delo območnega zbora, ki ga določi skupščina odvetniške zbornice.

Vpisnine, članarine in prispevke zbira zbornica.

Zbrana sredstva iz prejšnjega odstavka nakazuje zbornica posameznemu območnemu zboru iz 44. člena tega statuta ob zaključku četrtletja v znesku, ki predstavlja seštevek plačanih prispevkov članov tega območnega zbora.

 

64. člen

Odvetniki in odvetniški kandidati imajo pravico in dolžnost, da se stalno strokovno izpopolnjujejo.

Upravni odbor zbornice v skladu s pravilnikom o strokovnem izpopolnjevanju odvetnikov in odvetniških kandidatov na predlog komisije za strokovno izpopolnjevanje sprejema programe strokovnega izpopolnjevanja odvetnikov in odvetniških kandidatov.

V finančnem načrtu zbornice se zagotovijo sredstva za izvajanje programov strokovnega izpopolnjevanja.

Komisijo za strokovno izpopolnjevanje imenuje upravni odbor zbornice. Komisija pripravlja predloge programov strokovnega izpopolnjevanja, skrbi za izvajanje sprejetih programov, preverja učinkovitost oblik in načinov strokovnega izpopolnjevanja in skrbi za sodelovanje s pravosodnimi in drugimi organi pri pripravljanju in izvajanju programov strokovnega izpopolnjevanja.

65. člen

Odvetnik, ki ga določi predsednik zbornice, je dolžan prevzeti pravno zastopstvo stranke, ki zaradi posebnosti svojega primera sama ne more dobiti odvetnika za pravno pomoč.

Odvetnik lahko predlaga, da ga predsednik zbornice iz opravičenih razlogov razreši tega pravnega zastopstva.

 

65.a člen

Odvetnik ali odvetniška družba sta dolžna vse prejemke, ki jih prejmeta za račun stranke, hraniti na fiduciarnem računu.

 

66. člen

Odvetnik, ki po preteku z zakonom določenega roka, v katerem je dolžan hraniti spise, namerava uničiti spise, mora o tem obvestiti območni zbor odvetnikov, ki imenuje komisijo za uničenje spisov.

Komisija preveri, ali je pretekel rok, ki je določen za hranjenje spisov, in sestavi o tem zapisnik. Sestavni del zapisnika je seznam spisov, ki se uničijo.

Spisi se uničijo tako, da se oddajo v industrijsko predelavo.



67. člen

Odvetnik, ki želi preseliti sedež svoje pisarne, mora o tem obvestiti upravni odbor zbornice najpozneje 30 dni pred nameravano preselitvijo in mu predložiti mnenje pristojnega območnega zbora odvetnikov o primernosti poslovnega prostora in opreme.

68. člen

Če odvetniški kandidat zamenja odvetniško pisarno, mora o tem obvestiti upravni odbor zbornice v 8 dneh po prenehanju dela v prejšnji odvetniški pisarni in priložiti izjavo odvetnika ali odvetniške družbe, kjer bo nadaljeval delo, oziroma pogodbo o zaposlitvi.

69. člen

Odvetniki in odvetniške družbe morajo tekoče obveščati upravni odbor zbornice o prostih pripravniških mestih v svojih odvetniških pisarnah.

Če si odvetniški pripravnik sam ne uspe zagotoviti opravljanja prakse v odvetniški pisarni, ima pravico zahtevati, naj mu upravni odbor zbornice zagotovi pripravniško mesto pri odvetniku ali odvetniški družbi.

V primeru iz prejšnjega odstavka upravni odbor zbornice zagotovi odvetniškemu pripravniku pripravniško mesto najkasneje v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe o vpisu v imenik odvetniških pripravnikov.

Če odvetniški pripravnik zamenja odvetniško pisarno, mora o tem obvestiti upravni odbor zbornice v 8 dneh po prenehanju pripravniške prakse v prejšnji odvetniški pisarni in priložiti izjavo odvetnika ali odvetniške družbe, kjer bo nadaljeval pripravniško prakso.


70. člen

Odvetnik, ki je izvoljen ali imenovan na državno funkcijo, ki zahteva poklicno opravljanje, in odvetnik, ki iz opravičenih razlogov dalj časa ne bo mogel opravljati odvetniškega poklica, mora do nastopa državne funkcije oziroma v 8 dneh potem, ko so nastali razlogi, zaradi katerih dalj časa ne bo mogel opravljati odvetniškega poklica, o tem obvestiti upravni odbor zbornice in mu sporočiti začasnega namestnika oziroma začasnega prevzemnika odvetniške pisarne, ki ga je določil.

Če odvetnik ni sam določil začasnega namestnika oziroma začasnega prevzemnika odvetniške pisarne, upravni odbor zbornice določi začasnega prevzemnika njegove pisarne v 8 dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka.

71. člen

Odvetniku, ki mu je disciplinsko sodišče med disciplinskim postopkom izreklo začasno prepoved opravljanja odvetniškega poklica, določi upravni odbor zbornice začasnega prevzemnika odvetniške pisarne najkasneje v 8 dneh po izdaji odločbe o začasni prepovedi opravljanja odvetniškega poklica, če si odvetnik sam ni določil začasnega namestnika.

Odvetnik, ki mu je začasno prepovedano opravljanje odvetniškega poklica, lahko predlaga začasnega namestnika.

Med začasno prepovedjo opravljanja odvetniškega poklica odvetnik ne more sodelovati pri delu organov zbornice in pri delu območnega zbora odvetnikov.

72. člen

Začasni namestnik odvetnika in začasni prevzemnik odvetniške pisarne dela za račun odvetnika, ki ga nadomešča, in ima pravico do nagrade za svoje delo.

Začasni namestnik odvetnika in začasni prevzemnik odvetniške pisarne mora odvetniku, ki ga je nadomeščal, predložiti poročilo o svojem delu in obračun.

73. člen

Če odvetnik umre ali mu preneha pravica opravljanja odvetniškega poklica, se določi prevzemnik njegove pisarne z odločbo o izbrisu iz imenika odvetnikov.

Prevzemnik odvetniške pisarne je dolžan čimprej, najpozneje pa v roku 60 dni obvestiti stranke o prenehanju opravljanja odvetniškega poklica njihovega bivšega zastopnika in jim dati na razpolago spise v njihovih zadevah z opozorilom, da posle, ki jih je vodil njihov bivši zastopnik, lahko same nadaljujejo ali pooblastijo drugega odvetnika.

Prevzemnik odvetniške pisarne je dolžan in upravičen, da do izjave stranke zastopa njeno korist tudi brez posebnega pooblastila.

74. člen

Če odvetniku preneha pravica opravljanja odvetniškega poklica, ker se ji je odrekel, ima pravico predlagati prevzemnika svoje pisarne.

Če odvetnik umre ali če mu preneha pravica opravljanja odvetniškega poklica zaradi izgube poslovne sposobnosti, ima njegov zakonec ali oseba, s katero živi oziroma je živel v zunajzakonski skupnosti, če te ni, pa njegovi dediči, pravico predlagati prevzemnika pisarne.

75. člen

Prevzemnik odvetniške pisarne dela za svoj račun. Plačila in stroške za opravila, ki jih je izvršil v zastopstvu prevzetih strank, obračunava neposredno s strankami, pri čemer je dolžan obračunati tudi plačila in stroške za delo bivšega zastopnika.

76. člen

Stroški likvidacije bremenijo dohodke pisarne.

Prevzemnik odvetniške pisarne mora po končani likvidaciji izdelati obračun ter izkazani dohodek v gotovini oziroma preostale neporavnane terjatve in dokazilne listine o teh terjatvah izročiti bivšemu odvetniku oziroma njegovim dedičem.

Prevzemnik odvetniške pisarne lahko z bivšim odvetnikom oziroma dedičem umrlega odvetnika pogodbeno uredi materialna vprašanja v zvezi z likvidacijo. Pogodbo o tem je dolžan predložiti upravnemu odboru zbornice na vpogled.

Prevzemnik odvetniške pisarne je dolžan o svojem delu poročati upravnemu odboru zbornice.

 

VI.a MEDIACIJA V INDIVIDUALNIH DELOVNIH SPORIH MED DELODAJALCI IN ZAPOSLENIMI PRI ODVETNIKU ALI ODVETNIŠKI DRUŽBI

76.a člen

Pri zbornici se ustanovi služba za mediacijo za reševanje sporov med pogodbenikoma iz pogodbe o zaposlitvi – med odvetnikom oziroma odvetniško družbo kot delodajalcem in zaposlenimi pri odvetniku ali odvetniški družbi.

Mediacija je prostovoljen, zunajsoden in neformalen postopek mirnega reševanja sporov iz prejšnjega odstavka, v katerem mediator udeležencema (mediantoma) pomaga doseči sporazum, ki spor razrešuje.

76.b člen

Mediatorji se imenujejo iz liste mediatorjev, ki jih izmed odvetnikov izvoli skupščina zbornice za dobo šestih let, in so lahko ponovno izvoljeni.

76.c člen

Spore iz 76.a člena rešuje mediator, ki sta ga soglasno izbrali stranki – pogodbenika pogodbe o zaposlitvi iz liste mediatorjev zbornice.

Če v roku treh dni od nastopa spora iz 76.a člena ni sporazuma iz prejšnjega odstavka, določi mediatorja predsednik zbornice na predlog stranke v roku treh delovnih dni.

 

76.č člen

Mediacija se opravi na največ dveh srečanjih.

Če stranki na drugem srečanju, ki se mora razpisati najkasneje 5 delovnih dni od prvega srečanja, ne dosežeta dogovora, se postopek mediacije zaključi.

 

76.d člen

Postopek mediacije se odvija po načelih zaupnosti postopka in tajnosti, ekonomičnosti in učinkovitosti postopka, nepristranskosti mediatorja, ustnosti in zakonitosti.

Mediator in stranke ohranjajo zaupnost vseh informacij, ki izhajajo iz mediacije ali so v zvezi z njo ter podpišejo izjavo o zaupnosti. Mediator informacij, ki jih je pridobil od enega medianta, ne sme posredovati naprej brez njegovega soglasja, razen če ga k temu zavezujejo predpisi.

Mediator svoja ravnanja v postopku opravi hitro ter pazi, da ne prihaja do nepotrebnih zastojev.

Mediator ne prevzame primera, če obstajajo okoliščine, ki bi lahko vplivale na njegovo nepristranskost.

Postopek mediacije poteka ustno.

Mediator mora ves čas paziti, da stranki nimata namena skleniti kakšnega dogovora, ki bi bil v nasprotju s prisilnimi normami in moralo.

76.e člen

Če se stranki sporazumeta, se postopek lahko konča s pisnim sporazumom oziroma poravnavo v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, poravnave pred sodiščem ali arbitražne odločbe na podlagi poravnave.

76.f člen

Podrobnejša pravila postopka mediacije določi Upravni odbor zbornice s pravilnikom.

 

VII. DISCIPLINSKA ODGOVORNOST ODVETNIKOV,

ODVETNIŠKIHKANDIDATOV IN

ODVETNIŠKIH PRIPRAVNIKOV

Disciplinske kršitve


77. člen

Dejanja, ki pomenijo odvetnikovo kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica, se delijo na lažje in hujše kršitve.

77.a člen

Dejanja, ki pomenijo lažjo odvetnikovo kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica, so:

1. zadržanje strankinih listin, spisov v izvirniku ali prepisu po prenehanju pooblastilnega razmerja s stranko, če stranka zahteva njihovo izročitev;

2. neizročitev stranki na njeno zahtevo in stroške izdelanih prepisov, osnutkov pisanj in drugih listin pridobljenih v času pooblastilnega razmerja ali neopravičena odklonitev izdelave prepisov listin;

3. neizstavitev stranki obračuna prejetih in izplačanih denarnih sredstev ali nevestno vodenje finančnega poslovanja za stranko;

4. nevestno zastopanje stranke, ki pomeni kršitev razmerja med odvetnikom in stranko, ali po uradni dolžnosti postavljenim zagovornikom in obdolžencem;

5. opustitev obvestila zbornici o preselitvi sedeža odvetniške pisarne;

6. neopravičena odklonitev dolžnosti biti kot predstavnik zbornice navzoč pri preiskavi odvetniške pisarne;

7. neprimerno ali žaljivo obnašanje ali izražanje pri opravljanju odvetniškega poklica;

8. opustitev nošenja službenega oblačila pri opravljanju odvetniškega poklica;

9. vzpostavitev stika s stranko, o kateri ve, da jo zastopa drug odvetnik, brez njegovega privoljenja;

10. opustitev obvestila odvetniku nasprotne stranke, da se je nanj obrnila nasprotna stranka in o svojem odgovoru stranki;

11. opustitev plačila izdatkov in nagrade odvetniku za nadomeščanje v skladu z 28. pravilom kodeksa odvetniške poklicne etike;

12. odpoved nadaljnjega zastopanja stranke v neprimernem času ali v okoliščinah, ko bi bilo to za stranko škodljivo;

13. prevzem zastopanja stranke v času, ko zastopa svojo stranko v sporu z njo, ne da bi jo predhodno seznanil o prevzemu zastopanja;

14. smešenje, zaničevanje, zmerjanje nasprotne stranke ali grožnje, vse v nasprotju s 55. pravilom kodeksa odvetniške poklicne etike.

77.b člen

Hujše odvetnikove kršitve dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica so:

1. kršitev dolžnosti varovanja poklicne tajnosti;

2. neopravičena odklonitev zagovora ali zastopanje stranke, kadar ga za zagovornika ali pooblaščenca stranke v skladu z zakonom postavi sodišče ali v skladu s statutom pristojni organ zbornice;

3. kadar vedoma prevzame zastopanje stranke, pa bi moral po zakonu odkloniti zastopanje;

4. neizročitev stranki dokazil o prometu strankinih denarnih sredstev s katerim upravlja ali je upravljal odvetnik, če stranka to zahteva;

5. zaračunavanje stranki višjega plačila za delo kot mu gre po odvetniški tarifi ali zakonu o odvetništvu brez predhodnega pisnega dogovora;

6. neopravičeno zadrževanje denarnih sredstev, ki jih je prejel za stranko;

7. ukvarjanje s posli in aktivnostmi v nasprotju z 12. pravilom Kodeksa odvetniške poklicne etike;

8. nezmožnost izplačila denarnih sredstev, prejetih za stranko;

9. omogočanje odvetniškemu pripravniku navidezno opravljanje pripravniške prakse;

10. opravljanje odvetniškega poklica med začasno prepovedjo opravljanja odvetniškega poklica ali opravljanje del, ki pomenijo izigravanje ukrepa;

11. nevestno opravljanje dolžnosti začasnega namestnika ali prevzemnika odvetniške pisarne, ki ima za posledico povzročitev škode odvetniku, ki ga nadomešča ali bivšemu odvetniku oziroma njegovim dedičem;

12. podpiranje ali povezovanje z osebo ali dejavnostjo, ki se za plačilo ukvarjajo z nudenjem pravne pomoči, pa ne delujejo v skladu z zakonom o odvetništvu (podpiranje zakotnega pisaštva);

13. kršitev delovno-pravne zakonodaje ali pogodbe o zaposlitvi, ki ima za posledico povzročitev škode osebi, ki je pri njem ali odvetniški družbi zaposlena ali opravlja prakso odvetniškega pripravnika ali delo odvetniškega kandidata;

14. storitev naklepnega kaznivega dejanja, za katerega je predpisana kazen zapora več kot šest mesecev;

15. če vedoma, v nasprotju z 29. pravilom kodeksa odvetniške poklicne etike, prevzame drugemu odvetniku zastopanje njegove stranke;

16. zastopanje katere od strank, če je odvetnik obravnaval pravni posel za dve ali več strank v sporu o pravnem poslu med njimi;

17. zastopanje družbe, katere ustanovitelj, član ali družbenik je, v nasprotju z 49. pravilom Kodeksa odvetniške poklicne etike;

18. neposredno ali posredno reklamiranje odvetniško dejavnosti v nasprotju s 23. pravilom kodeksa odvetniške poklicne etike;

19. iskanje in pridobivanje stranke na odvetniku neprimeren način v nasprotju s 24. pravilom kodeksa odvetniške poklicne etike;

20. sodelovanje z gospodarskimi družbami, ki reklamirajo opravljanje dejavnosti pravnega svetovanja;

21. neplačilo članarine ali drugih prispevkov zbornici šest mesecev po zapadlosti;

22. neplačilo zavarovalnega prispevka zbornici;

23. neizpolnitev ali kršitev obveznosti, naloženih s pravnomočno disciplinsko odločbo;

24. neizpolnjevanje obveznosti iz naslova vzajemne pomoči.

 

78. člen

Dejanja, ki pomenijo kršitev dolžnosti pri opravljanju dela in prakse v odvetniški pisarni, stori pa jih lahko odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, se delijo na lažje in hujše.

Določbe 77.a in 77.b člena tega statuta se smiselno uporabljajo tudi za odvetniškega kandidata in odvetniškega pripravnika

79. člen

Disciplinski ukrepi so:

- opomin,

- ukor,

- denarna kazen,

- odvzem pravice opravljati odvetniški poklic oziroma delo ali prakso v odvetniški pisarni.

Ob izreku disciplinskega ukrepa se disciplinskemu obdolžencu lahko naloži izpolnitev določene obveznosti, prenehanje s kršitvijo ali odprava posledic kršitve.

80. člen

Denarna kazen se sme izreči kot disciplinski ukrep v disciplinskem postopku proti odvetnikom in odvetniškim kandidatom, in sicer najmanj v višini 500 EUR in največ v višini 5000 EUR.

Če se kot disciplinski ukrep izreče denarna kazen, se določi tudi rok plačila, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od treh mesecev.

Sredstva od plačanih denarnih kazni se namenijo za strokovno izpopolnjevanje odvetnikov in odvetniških kandidatov.

81. člen

Disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati odvetniški poklic, delo ali prakso v odvetniški pisarni se sme izreči:

– zaradi storjene hujše disciplinske kršitve, če ima storjeno dejanje hude posledice za stranko ali za ugled odvetništva ali

– zaradi storjene hujše disciplinske kršitve, če je bil odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik pred tem v obdobju 5 let spoznan za odgovornega najmanj dveh lažjih ali ene hujše kršitve dolžnosti pri opravljanju poklica, dela ali prakse v odvetniški pisarni.

82. člen

Izvršitev disciplinskega ukrepa denarne kazni in disciplinskega ukrepa odvzema pravice opravljati odvetniški poklic, delo ali prakso v odvetniški pisarni se lahko odloži za dobo od šestih mesecev do enega leta s pogojem, da disciplinski obdolženec v tej dobi ne stori enake ali hujše kršitve.

Odložitev izvršitve disciplinskega ukrepa se lahko veže tudi na pogoj, da disciplinski obdolženec izpolni določene obveznosti.

83. člen

Pri izrekanju disciplinskega ukrepa se upoštevajo vse okoliščine, ki vplivajo na vrsto ukrepa in višino denarne kazni, zlasti teža kršitve in njene posledice, stopnja odgovornosti, prejšnje delo in vedenje disciplinskega obdolženca in morebitni prej izrečeni disciplinski ukrepi.

Pri izrekanju disciplinskega ukrepa denarne kazni se upošteva tudi premoženjsko stanje disciplinskega obdolženca.

Zastaranje

84. člen

Pregon disciplinskih kršitev zastara v dveh letih od dneva kršitve.

Če je disciplinska kršitev obenem tudi kaznivo dejanje, zastara pregon v enakem roku, kot ga določa zakon za zastaranje pregona za kaznivo dejanje.

Izvršitev disciplinskega ukrepa zastara v dveh letih od dneva pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ukrep izrečen.

85. člen

Zastaranje pregona disciplinske kršitve pretrga prijava disciplinske kršitve disciplinskemu tožilcu in vsako opravilo v postopku pred disciplinsko komisijo ali disciplinskim sodiščem.

Zastaranje izvršitve disciplinskega ukrepa se pretrga z dejanji, s katerimi se pretrga zastaranje po določbah kazenskega zakona.

Pregon disciplinske kršitve in izvršitev disciplinskega ukrepa zastarata v vsakem primeru, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor je določeno za zastaranje pregona disciplinske kršitve oziroma za zastaranje izvršitve disciplinskega ukrepa.

Zastaranje ne teče v času, ko odvetniku po zakonu miruje opravljanje odvetniškega poklica.

Zastaranje disciplinske kršitve ne teče v času, ko teče kazenski postopek zoper odvetnika.

Že uvedeni disciplinski postopek zoper odvetnika za dejanje, za katerega je zoper odvetnika uveden tudi kazenski postopek, se prekine do pravnomočne odločitve v kazenskem postopku.

 

Disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo



86. člen

Postopek pred disciplinsko komisijo I. stopnje se uvede na zahtevo disciplinskega tožilca.

Zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka pošlje predsednik disciplinske komisije I. stopnje disciplinskemu obdolžencu s pozivom, naj v 15 dneh odgovori na navedbe v zahtevi.

86. a člen

Vsa pisanja se pošiljajo disciplinskemu obdolžencu na naslov odvetniške pisarne, kot je vpisan pri odvetniški zbornici. Če je vročitev na naslovu odvetniške pisarne neuspešna, se pisanje nabije na oglasno desko v prostorih odvetniške zbornice in se po preteku 15 dni šteje za vročeno.

87. člen

Po prejemu odgovora disciplinskega obdolženca ali po preteku roka za odgovor predsednik disciplinske komisije I. stopnje po potrebi odredi predhodno preiskavo in določi člana disciplinske komisije I. stopnje, ki opravi predhodno preiskavo. O tem obvesti disciplinskega tožilca in disciplinskega obdolženca.

Po opravljeni predhodni preiskavi pošlje predsednik disciplinske komisije I. stopnje spise disciplinskemu tožilcu. Ta lahko v 8 dneh po prejemu spisov spremeni ali dopolni zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka.

88. člen

Po opravljenih dejanjih iz 86. oziroma 87. člena predsednik disciplinske komisije I. stopnje določi senat, ki bo obravnaval zadevo.

Predsednik senata razpiše ustno obravnavo najpozneje v 30 dneh po opravljenih dejanjih iz 86. oziroma 87. člena.

Če je po opravljeni predhodni preiskavi disciplinski tožilec spremenil ali dopolnil zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka, se spremenjena ali dopolnjena zahteva pošlje disciplinskemu obdolžencu z vabilom na ustno obravnavo.

88.a člen

Posamezna procesna dejanja v postopku lahko po pooblastilu predsednika ali člana disciplinske komisije opravlja strokovni sodelavec z izobrazbo diplomiranega pravnika z opravljenim pravniškim državnim izpitom.

 

89. člen

Ustna obravnava se lahko opravi tudi brez navzočnosti disciplinskega obdolženca, če je bil v redu povabljen, pa izostanka ni pravočasno in utemeljeno opravičil, ali če je sporočil senatu, da se obravnave ne bo udeležil in da naj se upošteva njegov zagovor v odgovoru na zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka ali v predhodni preiskavi.

89. a člen

Senat lahko sklene, da se v dokazne namene uporabijo zapisniki o izpovedbah soobdolženih, prič, zapisniki o izpovedbah v postopkih pred sodišči, organi zbornice, drugimi državnimi organi, mnenju izvedencev ter drugi listinski dokazi.

Senat lahko neposredno zasliši priče, če ni mogoče dobiti njihovih pisnih izjav ali če iz okoliščin primera izhaja, da je neposredno zaslišanje prič nujno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja.

89. b člen

Odvetniška zbornica obvesti prijavitelja o pravnomočni odločbi disciplinske komisije.

89. c člen

Stroški disciplinskega postopka so izdatki, ki nastanejo v disciplinskem postopku. Upravni odbor zbornice podrobno predpiše pravila povrnitve stroškov.

90. člen

O izločitvi člana disciplinske komisije odloča predsednik disciplinske komisije.

O izločitvi predsednika disciplinske komisije I. stopnje odloča predsednik disciplinske komisije II. stopnje, o izločitvi predsednika disciplinske komisije II. stopnje pa predsednik senata disciplinskega sodišča.

Če je predsednik disciplinske komisije zadržan ali izločen, ga nadomešča član disciplinske komisije, ki je določen z razporedom dela.

V disciplinskem postopku ni mogoče zahtevati izločitve disciplinskega tožilca ali njegovega namestnika.

91. člen

Pravnomočna odločba disciplinske komisije se pošlje upravnemu odboru zbornice zaradiizvršitve in evidence ter v vednost območnim zborom odvetnikov.

Končani disciplinski spisi se vlagajo v arhiv zbornice in se hranijo 10 let od zadnje odredbe.

Disciplinska evidenca se hrani trajno.

92. člen

V postopku pred disciplinsko komisijo I. in II. stopnje se glede vprašanj, ki niso urejena z zakonom o odvetništvu in s tem statutom, smiselno uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku, ki veljajo za skrajšani postopek.

 

 

VIII. STROKOVNO INFORMATIVNA REVIJA ODVETNIŠKE ZBORNICE SLOVENIJE ''ODVETNIK''

92. a člen

Zbornica izdaja strokovno-informativno revijo Odvetnik (v nadaljevanju: revija), namenjeno informiranju in izobraževanju odvetnikov.

Revija ima odgovornega urednika, ki ga imenuje in razrešuje upravi odbor zbornice za dobo petih let, po postopku skladnim s statutom zbornice in zakonom o medijih.

O kandidatu za odgovornega urednika revije upravni odbor zbornice obvesti uredništvo in zahteva mnenje uredništva.

Odgovorni urednik revije je lahko oseba, ki:

- izpolnjuje pogoje iz zakona o medijih,

- je vpisana v imenik odvetnikov,

- ima uredniške in organizacijske sposobnosti,

- predloži koncept uredniškega dela oziroma predlog vsebinske zasnove revije.

Odgovorni urednik revije predlaga upravnemu odboru finančni načrt porabe sredstev za potrebe revije.

Odgovorni urednik je vabljen po potrebi na seje upravnega odbora in druge oblike delovanja organov zbornice (tiskovne konference itd.), za katere se mu redno zagotavljajo tudi vsa gradiva.

Revija ima uredništvo, ki ga sestavljajo odgovorni urednik in šest članov. Člane uredništva za dobo petih let imenuje in razrešuje upravni odbor zbornice.

Uredništvo vodi odgovorni urednik, v skladu s programsko zasnovo revije, ki jo določi upravni odbor.

Odgovorni urednik, uredništvo, drugi sodelavci in avtorji prispevkov so v okviru programske zasnove neodvisni in samostojni, zavezani pa so spoštovati kodeks odvetniške poklicne etike in kodeks novinarske etike.

 

IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

93. člen

Z uveljavitvijo tega statuta preneha veljati statut Odvetniške zbornice Slovenije, ki ga je sprejela skupščina zbornice dne 15. maja 1987 (v nadaljevanju: statut iz leta 1987).

Drugi splošni akti zbornice, ki so veljali do uveljavitve tega statuta, ostanejo v veljavi in se uporabljajo, kolikor niso v nasprotju z zakonom o odvetništvu in s tem statutom.

94. člen

Organi zbornice, izvoljeni po določbah statuta iz leta 1987, nadaljujejo delo do izteka mandatne dobe, določene z navedenim statutom.

Predsedstvo zbornice nadaljuje delo kot upravni odbor zbornice, predsednik predsedstva zbornice pa kot predsednik zbornice.

Odbor za pregled finančnega poslovanja nadaljuje delo kot nadzorni odbor zbornice.

Komisija za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za opravljanje odvetniške dejavnosti, komisija za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe odvetnikov in komisija za razvoj in napredek odvetništva nadaljujejo delo kot delovna telesa upravnega odbora zbornice.

Z uveljavitvijo tega statuta preneha mandat članom organov zbornice in njihovim namestnikom, ki jih je imenovala Vlada Republike Slovenije.

95. člen

Do uveljavitve zakona o sodiščih nadaljujejo delo območni zbori odvetnikov na sedanjih območjih.

Odvetniški kandidati in odvetniški pripravniki oblikujejo zbor odvetniških kandidatov in zbor odvetniških pripravnikov v treh mesecih po uveljavitvi tega statuta.

96. člen

Za storilca disciplinske kršitve se uporablja statut, ki je veljal ob storitvi dejanja, oziroma v času odločanja veljavni statut, če je le-ta milejši za storilca.

97. člen

Prve volitve organov zbornice po določilih sprememb in dopolnitev statuta morajo biti v območnih zborih izvedene v roku dveh mesecev, volilna skupščina pa v roku treh mesecev od začetka veljavnosti sprememb in dopolnitev.

Dosedanjim članom organov zbornice se podaljša mandat do izvolitve novih organov zbornice.

98. člen

Te spremembe in dopolnitve statuta Odvetniške zbornice Slovenije se, potem ko da k njim soglasje Vlada Republike Slovenije, objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.


 

Objavljeno 18.03.1994

 

 

 

(1) Sklep o dopolnitvah statuta Odvetniške zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 10-577/1995), objavljen 18.2.1995, velja od 5.3.1995

 

(2) Sklep o spremembah in dopolnitvah statuta Odvetniške zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 55-3190/1996), objavljen 4.10.1996, velja od 19.10.1996

 

(3) Odločba o oceni ustavnosti in zakonitosti 1. točke 78. člena in 21. točke 77. člena statuta Odvetniške zbornice Slovenije št. U-I-259/97 z dne 6.5.1999 (Uradni list RS, št. 45-2204/1999), objavljena 11.6.1999, ki velja od 12.6.1999, določa:

"1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 1. točke 78. člena statuta Odvetniške zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94) se zavrže.

2. Določba 21. točke 77. člena statuta Odvetniške zbornice Slovenije ni v skladu z zakonom o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93), kolikor ne določa, za katere določbe kodeksa odvetniške poklicne etike, statuta Odvetniške zbornice Slovenije ali drugih aktov te zbornice velja, da njihova kršitev pomeni tudi kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica.

3. Ni v skladu z ustavo, da statut Odvetniške zbornice Slovenije ne določa hujših kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica.

4. Odvetniška zbornica Slovenije mora neskladji z ustavo iz prejšnjih dveh točk tega izreka odpraviti v letu dni po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije."

 

(4) Sklep o spremembah in dopolnitvah statuta Odvetniške zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 4-191/2000), objavljen 20.1.2000, ki velja od 4.2.2000, določa tudi:

"25. člen

Prve volitve organov zbornice po določilih sprememb in dopolnitev statuta morajo biti v območnih zborih izvedene v roku dveh mesecev, volilna skupščina pa v roku treh mesecev od začetka veljavnosti sprememb in dopolnitev.

Dosedanjim članom organov zbornice se podaljša mandat do izvolitev novih organov zbornice."

 

(5) Odločba o ugotovitvi, da 7. točka prvega odstavka 25. člena in prvi odstavek 27. člena zakona o odvetništvu nista v neskladju z ustavo ter ugotovitev, da je statut Odvetniške zbornice v neskladju z ustavo št. U-I-371/98-34 z dne 24.5.2001 (Uradni list RS, št. 48-2646/2001), objavljena 13.6.2001, ki velja od 14.6.2001, določa:

"2. Statut Odvetniške zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 10/95, 55/96 in 4/00) je v neskladju z ustavo iz razlogov, navedenih v obrazložitvi te odločbe.

3. Odvetniška zbornica Slovenije mora neskladnost iz prejšnje točke tega izreka odpraviti v roku šestih mesecev po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

4. Sedma točka 46. člena in 57. člen statuta Odvetniške zbornice Slovenije se do uskladitve ne smeta uporabljati."

 

(6) Sklep o dopolnitvah statuta Odvetniške zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 13-558/2002), objavljen 15.2.2002, velja od 2.3.2002

 

(7) Sklep o spremembah in dopolnitvah statuta Odvetniške zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 90-4117/2003), objavljen 15.9.2003, velja od 30.9.2003

 

(8) Sklep o spremembah in dopolnitvah statuta Odvetniške zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 131-5558/2004), objavljen 6.12.2004, velja od 21.12.2004

 

(9) Sklep o spremembah in dopolnitvah Statuta Odvetniške zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 103-4436/2011), objavljen 16.12.2011, velja od 31.12.2011

 

(10) Sklep o spremembah in dopolnitvah Statuta Odvetniške zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 86-3169/2013), objavljen 22.10.2013, ki velja od 6.11.2013, določa tudi:

"7. člen

Odvetniška zbornica Slovenije uskladi Pravilnik o merilih in postopku za ugotavljanje primernosti poslovnih prostorov in opreme, potrebne za opravljanje odvetniškega poklica, z določbami teh sprememb in dopolnitev Statuta Odvetniške zbornice Slovenije v treh mesecih po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev Statuta Odvetniške zbornice Slovenije.

8. člen

Te spremembe in dopolnitve Statuta Odvetniške zbornice Slovenije se potem, ko da k njim soglasje Vlada Republike Slovenije, objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije in začnejo veljati petnajsti dan po objavi."

 

(11) Sklep o spremembah in dopolnitvah Statuta Odvetniške zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 41/2014), objavljen 6.6.2014, velja od 21.6.2014

(12) Sklep o spremembah in dopolnitvah Statuta Odvetniške zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 47/19) vsebuje naslednjo končno določbo:

»3. člen

Te spremembe in dopolnitve Statuta Odvetniške zbornice Slovenije se potem, ko da k njim soglasje Vlada Republike Slovenije, objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.«.